Tržni sistemi v modernih gospodarstvih delujejo kot živa bitja, ki se odzivajo na dražljaje iz okolice. Spreminjanje cen za dobrine in storitve vplivajo na obresti na depozite. Kako se to dogaja, je odvisno od različnih dejavnikov. Tako pravi ekonomski zakon o kreditih, da morajo biti investicije po vrednosti enake varčevanju. Vsi, ki varčujejo tako prispevajo h pretoku denarja tistim, ki ga rabijo za investiranje. Ko je veliko investicij, so tudi obresti na depozite visoke. Investiranje je za podjetje ali posameznika dober način za zaslužek. Določanje obresti na depozite je v bistvu cena kreditiranja, kjer pa je banka le posrednik. Te jamčijo za transparentno prenašanje denarnih sredstev od varčevalcev do investitorjev. Razlog temu je, da imajo moderne tržne ekonomije razvite zakonodajne in nadzorne mehanizme. Obresti na depozite

Le pri bančnih depozitih se vplete država kot porok, da bo v primeru, ko banka zaide v finančne probleme, sama garantirala varčevalcem za depozite do višine 100.000 €. Obresti na depozite rastejo na principu dveh faktorjev. Prvi je ta, da ko nekdo veže denar za dlje časa, se bodo avtomatsko zvišale tudi obresti na depozite. Drugi način je upoštevanje inflacije. To pa je zato, ker današnji denar (recimo 100 enot), ne bo čez toliko let enako vreden. Sedaj bi recimo zanj dobili kilogram kruha, pozneje pa dva ali celo nič. Obresti na depozite morajo biti prirejene na takšen način, da presegajo inflacijo. Izračuna se jih na podlagi obrestno-obrestnega računa. Torej se obrestuje vse obresti nastale v varčevalnem obdobju. Zaradi svoje varnosti so obresti na depozite nižje kot obresti drugih finančnih načinov.